top of page
foto_telo_003.jpg

Fotografija: Amadeja Smrekar

Rodila sem se 1984 na Ptuju. Najstarejša iz med treh otrok sem s 13 leti zapustila domače okolje in nadaljevala šolanje v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik (danes CIRIUS Kamnik). Po končani osnovni in srednji ekonomski šoli sem vpisala študij na Upravni fakulteti v Ljubljani.

 

Če danes pogledam nazaj, lahko rečem, da mi je Ljubljana dala več kot samo študij. Dala mi je različne priložnosti, projekte in izzive, ki so me izoblikovali in dali moč, da kljub izzivom, ki jih prinaša življenje s cerebralno paralizo živim, kot si želim. Predvsem pa, da sooblikujem, sodelujem in ustvarjam. Verjamem, da s tem doprinašam k razvoju družbe, enakih možnosti in večji dostopnosti.

 

Kot članica Društva študentov invalidov Slovenije sem spoznala, da mi predvsem gledališka in gibalno-plesna umetnost dajejo »krila«. Moč, da se izrazim, rastem, se dopolnjujem in spreminjam. Predvsem sebe. Včasih tudi druge. Ker nenazadnje tudi drugi spreminjajo mene.

 

Najodmevnejša med projekti sta bila plesna predstava »Watch out«, ki je bila ob podpori RTV Slovenija leta 2017 odtisnjena tudi na filmski trak. In pa multimedijski projekt »Vse kar ste želeli vedeti o nas, pa niste nikoli vprašali«. Pod taktirko igralke Maje Martine Merljak je doživel enajst ponovitev in bil kot spremljevalni program uprizorjen na 43. Boršnikovem srečanju.

 

Plesni entuziazem je iz študentskega vzgiba zrastel v samostojno obliko. Poimenovali s(m)o jo Plesni Klub Zebra, ki deluje na področju razvoja paraplesa v Sloveniji. Večletna državna prvakinja v standardnih in latinsko-ameriških plesih sem se skupno udeležila približno 100 samostojnih plesnih nastopov, prezentacij, plesnih predstav in  plesnih tekmovanj. Največji in najvidnejši projekt je bil zagotovo sodelovanje v oddaji »Slovenija ima talent« leta 2014, kjer sva s soplesalcem »priplesala« vse do finala.

 

Sem tudi ena iz med soustanoviteljic Zavoda ODTIZ, ki deluje na področju vključevanja oseb z invalidnostjo na področju športa, umetnosti in neformalnega izobraževanja, doma in v tujini.

 

Po končani plesni-tekmovalni karieri sem morala na novo prevetriti in prerazporediti svojo omaro ciljev, želja in osebnega poslanstva. Tako me je pot vodila k jogi.

Svoja znanja o jogi (spoznanja prinese življenje in praksa :)) sem pridobila v RYS Joga Do šoli. Pri ustanovitelju šole Robertu Hönnu sem leta 2017/18 obiskovala učiteljski tečaj, kjer še vedno obiskujem ure joge.

 

Znanje in razvoj osebne prakse pa nadgrajujem tudi z drugimi učitelji. Med drugim v studiu Modra joga - Iyengar joga Ljubljana,  kjer pod mentorstvom Miha Potočnika raziskujem rabo Iyengar joge v povezavi s telesom, ki ima zmanjšane fizične zmožnosti.

 

Leta 2017 sem ustanovila Plan BE, katerega namen je skozi različne delavnice in dogodke ozaveščati o pomenu gibanja za zdravje in počutje, ki je skupno vsem. Še toliko bolj pa pomembno, če si oviran v gibanju.

 

Mnogi me sprašujejo zakaj pri vsem tem ravno joga. Ker je tudi pisanje eno od mojih strasti, bom zaključila v tem slogu. Joga je predvsem starodavna duhovna disciplina. Je razvoj posameznika, je njegova pot. Tako jo razumem. Če nanjo pogledam skozi najvidnejše elemente, potem bi rekla naslednje: » Asane dajejo zdravje in energijo mojemu telesu. Meditacija zdravje, moč in pogum mojemu umu. Sprostilne tehnike me učijo sprejemanja in zaupanja. Ob vsem tem sem sama sebi boljši sopotnik. In, če sem boljši sopotnik sem tudi boljši potnik. To je pomembno.«

bottom of page